Naravne lepote in (ne)zakonito pobiranje vstopnine. Kdo bo služil s slovenskimi biseri?

Blejski vintgar, slap Savica, korita Mostnice in Tolminska korita so naravne lepote Slovenije v Triglavskem narodnem parku (TNP). Da bi si jih ogledali, morajo obiskovalci, teh je več sto tisoč na leto, plačati vstopnino.

Na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) pravijo, da mora po zakonu višino vstopnine določiti minister, pobirati pa bi jo moral javni zavod TNP.

A v praksi ni tako. Vstopnino za ogledovanje omenjenih naravnih vrednot pobirajo društva – Turistično društvo Gorje v Blejskem vintgarju, Turizem Bohinj v koritih Mostnice, Turistično društvo Bohinj pri slapu Savica in Turizem Dolina Soče v Tolminskih koritih.

Omenjeni pobiralci vstopnin skrbijo tudi za vzdrževanje, varnost in infrastrukturo. Zakonodajo pa, kot kaže, v omenjenih društvih tolmačijo drugače kot na ministrstvu in v TNP.

Poleti je omenjena društva obiskala inšpekcija za naravne vire in jim zaračunavanje vstopnine prepovedala, saj da je nezakonito. Toda drugostopenjski organ je po pritožbi društva v vsaj enem primeru zavrnil razlago inšpekcije.

Komu torej pripadajo milijoni evrov, ki jih prinašajo turisti?

Milijoni od vstopnin v Blejskem vintgarju

Od omenjenih naravnih vrednot je v zadnjem času največ pozornosti pritegnilo zaračunavanje vstopnine v Blejskem vintgarju. Predsednik turističnega društva je nekdanji zdravstveni minister Janez Poklukar, društvo pa je ustanovilo podjetje Soteska Vintgar, ki ga vodi Bojan Traven. Kot pojasnjuje Traven, društvo skrbi za vzdrževanje, varnost in razvoj vintgarja, podjetje pa za tržno dejavnost – trajnostno mobilnost, gostinstvo in prodajo spominkov.

Vstopnica v Vintgar za odrasle stane 15 evrov. V tej ceni, ki jo plača obiskovalec, je od države določena vstopnina 10 evrov (ki jo pobere TD Gorje), in 5 evrov, ki jih pobere podjetje Soteska Vintgar za dva "produkta". Eden od njiju trajnostna mobilnost, to je parkiranje in prevoz z električnim avtobusom do vstopne točke v Vintgar, drugi pa t. i. "vintgarjenje" – pohodniška tematska pot od izhoda iz soteske nazaj do vstopne točke, ki je opremljena z zvočnim vodenjem in QR-kodami, opisuje Traven.

Od zaslužka podjetje med drugim plačuje odškodnino lastnikom zemljišč, po katerih hodijo obiskovalci.

Kdo lahko pobira vstopnino?

Kot so poudarili na MNVP, je javni zavod Triglavski narodni park v skladu z zakonom edini zakoniti upravljavec naravnih vrednot na območju TNP, prav tako ima "edini veljavni sklep ministrstva o potrditvi vstopnine za ogledovanje in obiskovanje soteske Vintgar".

Omenjeni sklep je minister Jože Novak izdal lani poleti in določil vstopnino v Vintgar v povprečni višini 8 evrov, pri čemer najvišja vstopnina ne sme presegati 10 evrov na obiskovalca.

Toda vstopnine za Vintgar ne pobira TNP, ampak TD Gorje. Kot pravi Traven, društvo zaračunava vstopnino v višini, kot jo je določil minister, čeprav jim "ministrovega sklepa o cenah ne bi bilo treba upoštevati".

Kot navajajo v javnem zavodu TNP, je v ministrovem sklepu zapisano, da velja do preklica, ni pa navedeno, kdo pobira vstopnino. Javni zavod TNP nima sklenjene nobene pogodbe "s subjekti, ki pobirajo vstopnino za ogledovanje omenjenih naravnih vrednot" oziroma z vzdrževalci infrastrukture, ne v soteski Vintgar ne pri drugih naravnih vrednotah, kjer se pobira vstopnina.

"Odgovora na vprašanje, ali in kdaj bo JZ TNP začel pobirati vstopnino, nimamo. To je odvisno od tega, kako se bodo razrešila neurejena razmerja. Ne glede na to, kdo bo pobiral vstopnino, mora to početi skladno z veljavno zakonodajo," so še povedali v TNP, ki ga vodi Tit Potočnik.

Inšpekcija na delu

Omenjene štiri naravne bisere so letos obiskali inšpektorji za naravo in vode v okviru akcije "nadzor nad plačili za obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot".

Turističnemu društvu Gorje so inšpektorji prepovedali zaračunavanje vstopnine v Vintgar. Na sklep se je društvo pritožilo. MNVP, ki je drugostopenjski organ, je zadevo vrnil v ponovno odločanje in deloma pritrdil argumentom društva, postopek je še v teku.

"Izdani sta bili še odločbi o prepovedi zaračunavanja vstopnine za obiskovanje in ogledovanje naravne vrednote za Slap Savico in korita Mostnice, kjer rok za odpravo nepravilnosti še ni potekel. Postopek v zvezi s Tolminskimi koriti še poteka," so ugotovitve inšpekcije povzeli na MNVP.

Vsaj za zdaj v inšpekcijskem postopku torej ni bilo ugotovljeno, da društva vstopnino pobirajo nezakonito.

Vintgar je nedavno obiskala tudi gradbena inšpektorica in ugotovila, da del objektov nima gradbenega dovoljenja in jih je treba porušiti, nadaljnjo gradnjo pa ustaviti.

Gre za stranišča za turiste, ki so jih, kot pravi Traven, postavili pred več kot 30 leti.

"Kako je mogoče, da je inšpektorica ugotovila, da je objekt nelegalen, če pa smo dobili dovoljenje za priklop na kanalizacijo? Naj zdaj postavimo kemična stranišča?" se sprašuje direktor podjetja Soteska Vintgar. Zoper odločbo so se pritožili, postopek še teče.

Visoki prihodki

Kot pravi Traven, Turistično društvo Gorje oziroma njegovi predhodniki upravljajo Vintgar že od leta 1946, "ko še ni bilo niti TNP niti te države", naravno vrednoto oziroma infrastrukturo pa so "tudi ustvarili, sicer je ne bi bilo", saj je bila tedaj soteska podrta, društvo pa je vzelo kredit, da jo je uredilo.

Letno Vintgar obišče 300.000 turistov. V letu 2024 je imelo TD 3,7 milijona evrov prihodkov, je razvidno iz letnega poročila.

Po zakonu mora društvo, če pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, tega porabiti za uresničevanje svojega namena.

Tudi odhodki društva so razmeroma visoki. Po Travnovih besedah poleti v Vintgarju vsak dan dela 90 ljudi, poleg osmih redno zaposlenih tudi študenti in upokojenci. Med večjimi stroški je, kot pravi, tudi skrb za varnost. Zaradi podnebnih sprememb se Alpe namreč krušijo, društvo pa vsako zimo opravi za 10.000 ur dela ter investira 700.000 evrov v mreže in senzorje, ki varujejo pred padajočim kamenjem.

Med investicijami načrtujejo še od 6 do 8 milijonov evrov vredno žičnico od Šuma proti Homu ter milijon evrov vreden projekt dronov, s katerimi bi po zraku prenašali čelade za obiskovalce – teh je 2.300 na dan, trenutno pa jih od izhoda nazaj do vstopne točke prevažajo s kombiji.

"Vlagamo tudi v digitalizacijo, v razvoj, prenovili smo vstopno središče, TD Gorje je kupilo tri električne avtobuse, ki jih po tržnih cenah oddaja podjetju Soteska d. o. o.," našteva Traven in izpostavlja tudi "grozljivo velike stroške odvetnikov" zaradi številnih inšpekcijskih odločb, "ker se proti kapitalu lahko boriš samo s kapitalom".

TD Gorje je v sporu tudi z občino Gorje, ki jo vodi župan Peter Torkar – ta je na zadnjih županskih volitvah premagal predsednika društva Poklukarja.

Po prepričanju občine bi moralo društvo občini plačati takso, saj je v Vintgarju ogradilo 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki so v lasti občine. "Nekdo torej trži prostor občine Gorje, zato mora plačati takso za izvajanje komercialne dejavnosti," pravi župan.

Za leto 2020 so odmerili za 137 tisoč evrov takse, na kar se je TD pritožilo. O zadevi zdaj odloča upravno sodišče. Ko bo to razrešeno, bo občina izdala odločbe o taksi še za prihodnja leta, je napovedal Torkar.

"Občina ne želi obogateti z Vintgarjem, bog ne daj, saj gre za naravno vrednoto. Želimo si le pravno urejenega statusa in da je zadeva pod nadzorom, kar trenutno ni," še pravi župan.

Neuspel razpis in skrbniške pogodbe

Ena od idej, kako pravi status urediti, je podelitev skrbniške pogodbe, s katero bi TNP določil skrbnika naravnih vrednot.

Letos poleti je javni zavod TNP objavil javni razpis za sklenitev skrbniške pogodbe na naravni vrednoti državnega pomena Vintgar, ki je obsegala vzdrževanje in posodabljanjem infrastrukture, zagotavljanje varnosti obiskovalcev, uravnavanje obiska, informiranje javnosti, zaračunavanje vstopnine ter vzdrževanje osnovne infrastrukture. Ocenjena vrednost pogodbe je bila v razpisu določena na 1.200.000 evrov.

Oba zgoraj omenjena akterja, podjetje Soteska Vintgar in občine Gorje, sta se prijavila. Toda tudi tu se je zgodba zapletla. Eno od podjetij, ki se je prav tako želelo prijaviti na razpis, se je pritožilo na državno revizijsko komisijo, ki je pritožniku pritrdila in sklenila, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi.

"V JZ Triglavski narodni park bomo odločitev Državne revizijske komisije preučili in se skladno z ugotovitvami odločili za naslednje korake," je sporočil direktor TNP Potočnik. Državna revizijska komisija je TNP naložila tudi plačilo nekaj več kot 4.000 evrov stroškov, ki so nastali v postopku. "Vsekakor bomo ugotovitve komisije spoštovali, kamor sodi tudi plačilo stroškov," je dodal direktor.

Druga možnost ureditve razmerij bi lahko bila podelitev koncesije, podobno kot za Postojnsko jamo. Toda na MNVP pravijo, da v primeru gorenjskih naravnih biserov koncesija ni možna.

"V primeru naravnih vrednot na območju TNP je zakon o TNP za upravljanja narodnega parka, katerega bistven del so naravne vrednote, pooblastil javni zavod TNP, zato je podeljevanje koncesije za enake naloge izključujoče," so odgovorili na ministrstvu.

"Za milijone gre"

Jasno je, da je v tej zgodbi veliko denarja in veliko interesov.

"Za milijone gre," o apetitih države pravi Bojan Traven, prepričan, da bi ministrstvo rado "vse štiri naravne vrednote spravilo pod en, državni dežnik, potem pa sledijo nacionalizacija, konsolidacija, odprodaja in privatizacija" ter da so "po tem, ko so odprodali vse gospodarstvo, prišli še do naravnih vrednot, saj se četrtina slovenskega turizma obrne v Julijskih Alpah".

Na MNVP poudarjajo, da zakon o TNP pooblašča upravljavca, to je javni zavod TNP, za upravljanje TNP, pri čemer "med nalogami izrecno določa, da upravljalec načrtuje, gradi in vzdržuje parkovno infrastrukturo ter skrbi za upravljanje obiska".

Po Travnovem prepričanju TNP ne more gospodarsko upravljati naravnih vrednot, saj za to ni bil ustanovljen in nima kadrovskih možnosti, zato predvideva, da bo TNP za to delo pooblastil zasebno podjetje.

Gordijski vozel boja za milijone bi lahko presekal nov zakon o ohranjanju narave, ki so ga poslanci nedavno potrdili, in nov direktor TNP. Potočniku se januarja izteka mandat, direktorsko mesto pa se obeta nekdanjemu ministru Svobode in tolminskemu županu Urošu Brežanu.

Kot je na predstavitvi svetu javnega zavoda TNP povedal Brežan, je ureditev upravljanja naravnih vrednot "urgentni izziv".

Prepričan je, da je treba vzpostaviti transparenten in trajnosten sistem upravljanja ter zagotoviti, da se bodo sredstva, ki se v naravnih vrednotah akumulirajo, porabila na lokalni ravni za naravo in za potrebe lokalne skupnosti. "Znotraj teh gabaritov vidim polje za dogovor," je dejal Brežan.

Novela zakona o ohranjanju narave predvideva, da se bo denar, ki ga obiskovalci namenjajo za ogled naravnih vrednot, vračal nazaj v naravo in lokalno okolje. Po novem bo ustanovitelj lahko zavarovano območje upravljal v sami organizacijski enoti ministrstva ali občine.

Glede na zakonske spremembe bodo morale naravne vrednote upravljati javne institucije. To bo, kot je povedal Brežan, pomenilo, da bo zanje treba iskati drugačne rešitve upravljanja od obstoječih. Pri tem bo po Brežanovem mnenju treba poslušati vse akterje, z njimi sodelovati in doseči dogovor.

"Zelo slabo bi bilo, da bi v prehodnem obdobju prišli do situacije, ko ne bi znali izkoristiti vsega znanja in izkušenj, ki so se pri letih upravljanja nabrali. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da bi z naslednjo sezono te vrednote zaprli in da bi postale nevarne za obiskovalce, če jih ne bi nihče upravljal," je dejal Brežan.

Bojan Traven, ki je tudi bohinjski predstavnik v svetu zavoda TNP, o Brežanovih besedah pravi, da je to po dolgem času izjava, ki je šla v pravo smer, saj da so se doslej stvari le zaostrovale. "Od novega direktorja TNP predvsem pričakujem, da bo stvari malo umiril, da se bomo usedli in našli neko rešitev," je poudaril Traven.

In še dobra novica za obiskovalce. Novi zakon za plačljive naravne vrednote uvaja brezplačen obisk vsako prvo nedeljo v mesecu oziroma v času obratovanja. Tako bi obisk naravnih vrednot omogočili vsem, ne glede na socialni položaj.

Zakon stopi v veljavo januarja, javni zavodi, ki na dan uveljavitve že zaračunavajo plačila, pa imajo eno leto časa za uskladitev z novo ureditvijo. MNVP je sicer priporočilo, naj se določba o brezplačnem obisku vsako prvo nedeljo v mesecu začne izvajati v čim krajšem času.